Izkustveno učenje

Experiential learning oz. Izkustveno učenje (IU) sta leta 1974 definirala David & Alice Kolb v knjigi Experiential learning: Experience as the source of learning and development. IU temelji na znanstvenem spoznanju, da se ljudje naravno najbolje učimo iz izkušenj; to spoznanje sta zakonca Kolb nadgradila z ugotovitvijo, da se pravzaprav ne učimo direktno iz izkušnje same, ampak iz svoje refleksije na izkušnjo! Prav v tem tiči razlog, da se nam isti vzorec (izkušnja) ponavlja, dokler je ne razumemo in spremenimo svojega razmišljanja in svojih dejanj.

Kakor se učimo, tako živimo.

​je znana maksima Davida Kolba. Če ta stavek v celoti razumemo, razumemo tudi, da preprosto moramo postati boljši učenci.
 
Kolb sta definirala model IU, ki vključuje 4 bistvene faze:
  1.  Izkušnjo
  2.  Refleksijo
  3.  Konceptualiziranje
  4.  Eksperimentiranje (testiranje)
 
In faze združila v cikličnem modelu:

Če se sprehodimo čez te štiri faze na primeru, bi bil celoten učni proces takšen:
1. Izkušnja: s sodelavci skupaj rešujemo vajo, logičen izziv, ki ga predlaga izvajalec izobraževanja (facilitator). Navsezadnje uspemo izziv rešiti.
2. Refleksija: vsak od sodelavcev najprej individualno izrazi, kako se počuti: je zadovoljen, s katerim delom vaje je najbolj/najmanj zadovoljen, se je čutil koristnega itn. Najprej torek vsak izrazi svoje čustveno doživljanje. V naslednjem koraku facilitator sodelavce razdeli na manjše skupine. Vsaka skupina potem razmišlja, kako je potekalo reševanje izziva, kakšna je bila skupinska dinamika itn.
3. Konceptualiziranje: V tej fazi sodelavci razmišljajo na katero (izobraževalno) temo so pravzaprav reševali izziv. Posledično skupaj prihajamo do nekaterih osnovnih konceptov, premikamo razmišljanje na abstraktno raven (od konkretne izkušnje do abstraktnega mišljenja, teorije). Ponudi se vprašanje: kako lahko koncepte oz. teorijo uporabimo v novih situacijah? Kako lahko s tem izboljšamo svoje aktivnosti na delovnem mestu?
4. Eksprimentiranje (testiranje): Sledi faza, kjer sodelavci preizkušajo nove koncepte in teorijo v realnih situacijah, bodisi v okviru delavnice, bodisi v resničnem življenju. S tem pridobivajo nove izkušnje, ki si jih med sabo lahko delijo. Tako se znajdejo v fazi refleksije, krog je sklenjen in se ponovno vrti.​

​Izkustveno učenje je radikalno drugačna paradigma učenje, kot klasični šolski (imenovan tudi »banking«) način. Tudi vloga izvajalca učenja je bistveno drugačna:

	Izkustveno učenje	Šolsko poučevanje
Izvajalec učnega procesa	Facilitator / moderator	Učitelj
Izvajalčev odnos do dela	Zna voditi proces učenja	Zna in ve vse
Avtoriteta	Ne zahteva priznanja avtoritete	Je absolutna avtoriteta v prostoru
Funkcija v odnosu do učenja	Se uči skupaj z udeleženci	Uči druge
Zahteve in cilji izobraževanja	Spodbuja udeležence, da novo znanje uporabijo v življenju in poročajo o (kakovostnih) spremembah	Pričakuje, da bodo učenci dobesedno vrnili naučeno (pisno / ustno preverjanje znanja)

Več o vrednotni podlagi IU v članku Critical pedagogy