Dvojna narava kreativnosti.

15. januar 2013

Dvojnost
Kreativnost je pojav, ki je sestavljen iz:

• domiselnosti
• ustvarjalnosti.

Pogosto se dvojnosti ne zavedamo, še posebej v poslu. Še bolj pogosto jo jemljemo za samoumevno, češ da sta vidika nerazdružljiva, kot v primeru umetnosti.

O domiselnosti
V splošnem in v CV-jih se razume, da če napišem "sem zelo kreativen", to pomeni, da imam veliko idej. Te ideje naj bi bile konstruktivne, smiselne, nekaj novega (invencija!), prijetne za oko  (estetika) in s ščepcem presenečenja. Če je zraven še malo wow faktorja in kanec eksotičnosti, potem lahko v CV napišem "sem izjemno kreativen". 

Domiselnost je lastnost domišljije in pomeni dovršenost misli v predstavljanju o nečem, česar ni tu-zdaj.

Če znam misliti nekaj, kar še ni (pa je verjetno, da bi bilo lahko kmalu, imam domišljijo. Če znam misliti nekaj, kar bo morda čez več desetletij, imam bujno domišljijo. Prav tako velja, če znam pogledati v nevidno: pod zemljo, globoko pod vodo, daleč v vesolje,... ... in o tem govoriti/risati/..., kot da to vem.

O uporabnosti
In čeprav naš prostor nujno potrebuje nove ideje, se uveljavlja tudi drža, da naj bodo te ideje praktično uporabne, sicer so brezveze. Da naj bodo ideje že rešitve. Torej ne le nove, estetske, ali zanimive, ampak naj nekaj (od)rešijo. 
Namreč, nekateri (klasični) managerji govorijo o tem, da ideja sama po sebi ni še nič vredna. Naokoli se tudi potikajo številke, da je 'dobra' vsaka 100-ta ideja ipd, za kreativne ljudi pa velja, da so manj prizemljene, umetniške duše. 

Tako. S tem smo zdaj opravili in se strinjamo, da mora biti dobra ideja nujno tudi rešitev zaznanega problema. 
Glej jih - takoj, ko to dorečemo, spet udarijo nazaj iz plemena Pridevnikov in rečejo: "Ponujamo kreativne rešitve!" Ha! 

O ustvarjalnosti
Opažam, da je pri kreativnosti mnogo bolj izpostavljena domišljijsko-estetska komponenta, ki je zasenčila komponento ustvarjanja/ manifestacije. Misli so zasenčile stvarjenje. Ampak zakaj? In kako je to možno, če bi pa vsi kupovali le rezultate?
(Odgovor poznajo arhitekti. Beri naprej.)

Ali torej sem kreativen, če tega, kar vidim na ravni ideje, ne udejanim v prostor?

Etimologija besede ustvarjanje (glagolna oblika) odkrije:

Ustvarjanje -> u-stvar-janje. V stvar devanje. Dajanje v stvar. V predmetno obliko. Ergo: spreminjati v stvar. Pripeljati v obstoj.

Prilika
Zjutraj na dvorišče zapelje traktor in s prikolice skipa nekaj kubikov bukovih polen. So že razcepljena, le še zložiti jih je treba pod hišo pod streho.
Mož A: zaviha rokave, pljune v roke, si popravi frizuro in se loti dela po načelu 'prej bom gotov, bolje zame'. Ko gre zvečer mimo soseda, pogleda skladovnico drv in gre naprej.
Mož B: se loti dela, vmes pa poskrbi, da lepo razporeja bolj debela in bolj tanka polena, da se le-ta čimbolje prilegajo in je struktura skladovnice trdna. Ko gre zvečer soseda mimo, si reče: "Poglej, kako lepo zložena drva! Ko bi imel moj desc toliko občutka..."
Mož C: se loti dela, vmes se namuzne, reče "Ha!" in zloži polena v obliki ptice." Ko gre zvečer mimo soseda, ji padejo vrečke iz rok in stopi ji solza v oko: "Neviđeno! Ko bi bil moj desc tako kreativen..."

Soseda je od navdušenja spregledala, da je tudi njen mož ustvarjalen, le domiseln ni prav zelo. Morda ne vidi smisla... v tem primeru mu "tudi 6 klobukov nič ne pomaga" (Mayer, J.).

Če mora mož opraviti delo, in svoje delo dokonča na domiseln način, je to že kreativnost.

Če pa si dan za dnem na kavču le zamišlja čudovito formo skladovnice, ni kreativen, ampak morda celo nekoliko len :) 

Formula kreativnosti
Da bi se imenoval kreativnega posameznika zdaj vem, da rabim združevati oboje: domiselnost (ideja) in ustvarjalnost (izvedeno dejanje, manifestacija). Torej:

Kreativnost = domiselnost + ustvarjalnost

Na mestu je vprašanje: kaj točno je ustvarjalnost za specifično domislico?

Vsaka domiselnost ima svojo ustvarjalnost (manifestacijo). Kreirati je moč že z besedo samo. To vedo vojaški poveljniki. 
Pesnik za kreacijo potrebuje le še papir in pero. Založnik je sicer dobrodošel za posel, ampak v ožjem smislu ni nujen. Pesnik konec koncev potrebuje le eno osebo, ki lahko sliši IN doživi besede. Če je ta oseba tudi muza, in pesnik v njeni prisotnosti pesnikuje hipno, govorimo o aktu čiste kreacije, o spontani kreaciji, o čisti ustvarjalnosti. 
Kreativnost, da se reče :)

Neznanka v enačbi kreativnosti
Kdo bi hodil v Egipt, če bi bile piramide zgolj načrti na mizi arhitekt biroja?

Namreč, ali rečemo za arhitekta da je kreativen sodeč po njegovih načrtih ali po njegovih dejanskih stavbah?
Ker poznam nekaj arhitektov, vem, da je odgovor 'dejanske stavbe'. In tu se vključi prva neznanka v enačbo: drug človek. V našem primeru Investitor. 
Arhitekt je lahko kreativen le, če ga v kreaciji (ustvarjalnosti/manifestaciji) podpre Investitor. Sicer je, bolj ali manj, frustriran in nerealiziran. 

Ni outputa, ni kreacije. Ni kreativnosti. Črtaj iz CV-ja.

Druge neznanke
Neznanka 'drugega človeka', pogosto nadrejenega ali naročnika, je  spregledana v organizacijah. Od posameznika se pričakuje visoka kreativnost, ki naj bi bila v celoti v domeni le njegove lastne kapacitete.

Ampak poleg vodje in sodelavcev (ki predstavljajo neznanko 1) je tu še neznanka organizacijske kulture (2) in neznanka usklajenosti smisla posameznika z identiteto organizacije (3), v kateri (naj) dotični kreira.

Preden naslednjič naročite kreativnost, prosim razmislite o neznankah. 

Skupaj!
In tu je, hvala bogu, sporočilo tega zapisa: eden drugemu smo neznanke v naših kreacijah. 

Zato bodimo odprti, postanimo znanci.
Bodimo ljubeznivi, da bi si upali biti spontani. 
Poslušajmo se in se povezujmo.
Sodelujmo. Postanimo družba kreatorjev.

Za zaključek poizkus definicije 

"Kreativnost je poroka domišljije in dejanja. Je akt stvarjenja, ki v prostor vnese novo vrednost; tako po svoji funkciji (rešitev), kot po svojem poreklu (smisel)."

Veliko lepih aktov, dragi soustvarjalci!
Blaž